***
S kovinskimi žebljicki
si pritrdi spomine
na stene
svoje sobe,
da bi jih posušil.
Slike,
vrtnice,
poljube,
vonj ljubezni.
Vsi
ga gledajo
nežno in hvaležno,
ker jih je naredil
nesmrtne.
Skoraj vecne!

***


Od casa do casa
odpre okna,
kdaj pa kdaj
jih tudi zapre.
Izdaja ga senca
za zavesami,
ko pride ali gre,
ko se približa ali oddalji.
Privije gramofon
in si z glasbo napolni samoto,
da preprica sosede,
da je vse po starem.
Videvali smo ga
hitro hoditi mimo,
s sklonjeno glavo.
Prinašal je kruh
in se vracal
tja, kjer ga
nihce ni cakal.

***

Dam ti svoje pero,
izdihe,
zobno šcetko,
posteljo,
knjige,
svoj cas in
vse, kar potrebujem
za življenje.
Tako
si zagotovim,
da te
ne pozabim.

***

Nisi bil kriv
in jaz tudi ne.
Burja je bila,
sklatila je
zrelo
marelico moje strasti.

http://webtv.cg94.fr//index.php?id=335